Vratio se Šime!

Evo, mene! Frišno pobarvana s sončno rjavino, lasje še dišijo po morski vodi, kopalke in brisača pa se že sušita na balkonu... Preživela sem 4 dni na jadrnici s sodelavci (2 punci in 6 fantov + skiper), super družba, mnogi talenti, da ne moreš verjet.

Med Kornati smo ujeli ugoden veter, s pomočjo našega domačega skiperja sem dosegla max hitrost našega potovanja 6,7 vozlov. Saj sliši se ne veliko, se pa čuti ogromno in adrenalin, ko se jadrnica nagiba in se ograja bliža vodni gladini je nepozaben!! Skiper nas je v štirih dneh ogromno naučil in nas je na koncu samo še komandiral, katero vrv naj zategnemo, kaj popustimo, kje je vitel, kam zavrtet krmilo, kje so boje.. V zahvalo za učne ure smo ga obilno zalivali s pivom in hranili z okusno hrano.. :D No, tudi mi nismo bili ne žejni in ne lačni..

Zanimivo je to, da smo se tri sodelavke kar nekako telepatsko ujele v kuhinji, vedno sta dve kuhali, tretja pa je bila bolj pomočnica in svetovalka, kaj še vržt v lonec. Tudi fantje so se izkazali, eden s kuharskih znanjem, ostali pa s pomivanjem posod... :D

Danes sem si morala vzet day-off, veseli vikend je zahteval svoje al pa so krive morske školjke.. Skratka uspešno se borim proti slabosti, zdaj je že bolje, o jutru raje ne govorim... 

Dobr, da sm šla gledat mejle...

..ker sm čist pozabila na tale moj blogec.. Dogaja nam na polno, smo cel familija na razpotju. V ponedeljek se trije osnovnošolci vračajo nazaj med šolske stole, najstarejša še zadnje leto pred veliko odločitvijo kam naprej. Sedmošolka in drugošolec sta bolj mirna, brez večjih pretresov po počitnicah. Najmlajši pa bo še eno leto v vrtcu, sam da gre v ponedeljek najprej k teti zdravnici, ker se po njem pase ena zoprna viroza z blazno tečno vročino max 37.7 C.. Kr neki...

Meni se obeta sprememba na delovnem mestu in sicer lokacijska - prijetna vožnja pol ure z vlakom vsako jutro ob 6.30.. Hmja... Mislim, da se bomo o tem še mal pogovarjal, ker ne vidim bistvenih prednosti od spremembe lokacije, so bolj slabosti. Ampak o tem malce kasneje. Sej je fajn bit sam svoj šef, ko imaš zagarantiran posel, vendar je tole vseeno mal prevelika sprememba, nam celoten ritem familije postavi na glavo...

Mislim, da bom zdah malce bolj redno na teh straneh, mogoče mi bo pomagalo pisanje, da lažje izberem korake za naprej.

Lepo se imejte na ta deževen vikend!

Rada vas ima
DeVilla

Kot bumerang...

.. se po nekaj letih, mesecih in dnevnih vračam, ker me žuli... Črke me žulijo v prstne konice, da le-te besno tolčejo po tipkovnici... Včasih me prav presenetijo besedne zveze, ki se izpisujejo na ekran, skoraj je bolje, da se prepustim tihemu klinkanju tipk, kot pa da berem svoje sledi...

Ta teden me nekaj meče, luna na žalost ni izgovor, je šla po gobe že v soboto, pa ne verjamem, da bi njen vpliv še vedno deloval tako uničevalno. Zelo hitro padem iz koncentracije in potem ne morem in ne morem nazaj. Aaaaaa, to je noro!!

Komaj čakam na vikend, da sem prosta... Zadnja dva vikenda sta bila en vrtinec uživanja in obveze. Sredi septembra obisk Latvije. Z mojimi pevskimi prijateljicami smo predstavile delček Slovenije v različnih pevskih izvedbah. Požele smo mnoge pohvale in navezale nove stike... Zadnja dva dneva pa smo bile le turistke.. Po mivkastih peščinah Baltika in čudovitem starem delu glavnega mesta.  Sem bi se še vrnila v poletnem času...

Prejšnji vikend pa je sledil krajši morski obisk bližje domu. Še zadnjih 25 stopinj na plaži, namakanje v toplem morju in ugodno kupovanje po poletnih tržnicah tik pred zaprtjem.. Klinc, zgleda da sem že tolk Gorenjka, da me premami -70%! :)

Ta vikend pa fiesta za brbončice!! Najprej na glavni trg oči na pašo, saj drugega moja denarnica na dovoli, potem pa na bližnji hrib na odlično hrano in kakšno novo pivo... Aja, latvijsko pivo je zelo dobro, temno ima okus po čokoladi, svetlo pa teče kot olje..

Še ura do pondeljka...

Ugotavljam, da je sicer blazno zdravo, da se za dva dneva in dve noči odmaknem od familije, po drugi strani pa takoj, ko pridejo pome preklopim iz stanja "sproščeno in kul" v "zaskrbljeno kaj me čaka doma"... V tem sončnem nedeljskem popoldnevu me je zaradi strašenja zaradi pojava uši čakalo:
- preoblačenje vseh postelj,
- pobiranje pliškov, ki bodo en mesec  preživeli v zaprti plastični vreči, ker prati se vseh pač ne da,
- pranje vseh odej, na katerih so ležali otroci,
- preoblačenje kavča,
- zlaganje posušenih oblačil od petka in obešanje opranih oblačil - tud od petka,
- in tako naprej in takoj nazaj...

Pa če zdajle pogledam nazaj, je bil vikend vreden tega vsega dela danes... :)

Previdno in s pametjo...

.. se dotikam tipk na tipkovinci.. Me kaj boli? V bistvu me bo bolela glava, če se mi na kakšen sveže nalakiran noht zariše črtica, bognedaj več njih... Danes je čas za biserno roza.. Ker je tako enostaven za nalakirat in obstojno hvaležen..

Prehlad me je našel! Po naši pisarni razgraja že 14 dni, pa sem se mu do zdaj uspešno ogibala, danes pa se je začelo zjutraj s čudno zamašenim nosom in hrapavim grlom.. Neeee!! Evo, 20 ur kasneje sem že "smrkljomet" na dveh nogah... Daleroni, rešitelji opravite svoje delo, v petek se srečam s sošolci iz OŠ. Ni časa za robce in slabo počutje! To pride na vrsto v soboto... :D

Začetek..

..mora bit... Sem naletela na blog vajenke v veselem pričakovanju, pa sem sprašujem, le zakaj sem prenehala s pisanjem? Nimam več kaj za povedat? To ni res, besed imam veliko, le čakajo na primerno podlago, da se zapišejo.. Pa bomo še malo čakalo, sedaj je čas za delo, da bo kruh na miz..

Se beremo!

Vaša Devilla